- Domov
- Verouk
- Oznanila »
- Duhovno »
- Božja beseda za vsak dan
- Kratko razmišljanje ob dnevni Božji besedi
- Beseda o Besedi
- Sveto pismo na internetu
- Molitev
- Jutranja molitev
- Dnevna molitev
- Eksamen - molitveni pregled dneva
- Zakramenti
- Cerkveno leto
- Korak bližje
- Katekizem Katoliške Cerkve
- Pridi in poglej - pastoralni portal
- Katoliška Cerkev v Sloveniji
- Skupine »
- Žup. utrip »
- Cerkve »
- Zgod.
Avtor: zuhoce, datum 21. 11. 2020 23:23:57
»Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni.«.
(Mt 25,40)
Današnji praznik Kristusa Kralja je kot nalašč idealen uvod in odlično izhodišče, ki nas bo popeljalo v Teden Karitas, ki poteka od nedelje Kristusa Kralja do prve adventne nedelje. Nagovoril me je predvsem današnji evangelij, za katerega se mi zdi, da v današnjih žalostnih korona razmerah ne more biti bolj aktualen kot je, zato sem navedla tisti del, ki se me je najbolj dotaknil. Jezus nam tukaj najbolj radikalno spregovori o naši dolžnosti ljubiti bližnjega, ga sprejemati, mu pomagati, ga ceniti, mu želeti vse tisto, kar bi tudi sicer želeli in privoščili sami sebi… Jezus našteje dela usmiljenja, ki jih je potrebno storiti bližnjemu: lačnemu dati jesti, žejnemu dati piti, tujca sprejeti, nagega obleči, bolnega obiskati, obisk jetnika. Ob tem izrecno poudari, da karkoli smo (ali nismo) storili enemu od teh Jezusovih in naših najmanjših bratov, smo (ali nismo) storili Njemu.
Večkrat sama pri sebi prosim Jezusa, naj mi ustvari bolj ljubeče, sočutno in pozorno srce, da bi znala in zmogla resnično v duhu teh evangeljskih besed ljubiti svoje bližnje, ker se ne morem in si ne upam zanašati se le na svoje slaboto hotenje, ki je največkrat podvrženo mojemu trenutnemu razpoloženju… Se mi pa zdi, da je za resnično ljubezen potrebno tudi veliko poguma, vztrajnosti, potrpežljivosti, pa tudi iznajdljivosti. Saj po tej človeški, še bolj pa po Božji ljubezni žeja vsako ustvarjeno bitje, pa naj si to prizna ali ne.
Sedaj se mnogi izmed nas počutimo kot da smo v ječi, v moderni samici, ko se skušamo čim bolj izolirati od drugih, ker so nam prepovedana druženja zaradi bojazni pred novimi okužbami. V tej zmedi se velikokrat sprašujemo, zakaj je to dobro, hkrati pa se morda oziramo tudi nazaj, z nostalgijo in z globoko hvaležnostjo za to, kar smo do sedaj imeli, za vse, kar smo lahko skupaj doživeli… Tukaj se mi zdi, da je zelo na preizkušnji naša ljubezen in skrb za bližnjega, ampak ne smemo obupati, pač pa si moramo še bolj prizadevati, da bi ta korona kriza čim prej zvodenela in bi lahko zopet normalno zaživeli.
Danijela
Lokacija: