»V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil«.

(Mt 25,23)

Včasih se nam v življenju zazdi, da šteje samo tisto, kar se vidi, ne pa tudi tisto, kar naredimo majhnega, a naredimo s srcem in morda, razen Boga, tistega dejanja sploh nihče ni opazil. A resnica je prav nasprotna: za Boga resnično šteje tisto, kar smo naredili s srcem, pa četudi je bilo nekaj majhnega ali pa se je samo nam zdelo, da je majhno, namreč, kar smo naredili s srcem, nikakor in nikoli ne more biti majhno. Za Boga smo zelo dragoceni, prav tako je vsako dejanje, narejeno s srcem, dragoceno, ima večno vrednost.

Bog nam je v življenju zaupal različna poslanstva, hkrati pa nam je dal vse potrebne milosti in talente, ki jih za to, da bi izpolnili naše poslanstvo, tudi potrebujemo. Bog nas je v življenju različno obdaril in v tej raznolikosti je lepota.

A morda se je komu kdaj zazdelo, da mu dobri Bog ni podaril nobenega talenta. Kar nekaj mladih, med njimi tudi moji veroučenci, imajo probleme, kadar pogovor nanese na to, da naj razmislijo in povedo vsak kakšen svoj talent. Nekateri najdejo svoje talente, je pa tudi veliko takih, ki mislijo, da jim nič ni bilo podarjeno. Resnično moramo drug drugemu pomagati, da bi vsak človek, posebej pa še mlad, odkril, koliko zakladov se skriva v njegovem srcu, koliko sposobnosti in talentov mu je dobri Bog podaril, kako dragocen je v Božjih očeh.

Odkrivajmo talente, ki nam jih je dobri Bog zaupal, pomagajmo drug drugemu pri odkrivanju in razvijanju le teh. Vsak dan uporabljajmo naše talente, izvršujmo naše vsakodnevne dolžnosti zvesto in z veliko ljubeznijo, da bomo nekoč, ko pridemo h Gospodu, zaslišali glas: »V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega Gospodarja«.                         

Marija Magdalena, Marinka