»Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.«

Flp 4,13

Ko je človek mlad, poln moči in dokaj samozavesten, si zastavlja temu primerne cilje in življenjske naloge. Tudi na duhovnem področju smo včasih prav pogumni v svojih izjavah. Tako sem si na svojih »življenjskih duhovnih vajah«, na seminarjih iz geštaltpedagogike, izbrala zase vodilo iz Svetega pisma »Tukaj sem!« Takrat sem bila prepričana, da bom lahko vedno tako odgovorila Gospodu kot so mu Abraham, Jakob, Mojzes in Samuel.

Z leti pa sem vedno bolj doživljala, da je moji šibki človeški naravi še kako potrebna Božja pomoč. In ko mi je postajal vedno bližji apostol Pavel, sem v njegovem Pismu Filipljanom odkrila misel, ki me spremlja že zelo dolgo: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« To je tisto ponižno priznanje Gospodu, da vedno računam nanj, na njegov blagoslov. Zato je moja molitev pogosto zahvala, tudi za preizkušnje, ki mi jih pošilja na pot.

Z njimi me je naučil sprejemati življenje, daje pa mi moč za vedno nove izzive, ki sem jih kljub letom pripravljena sprejeti. In s svetim Pavlom si skušam vedno znova vtisniti v podzavest: »Bog nam ni dal duha boječnosti, ampak moči in ljubezni in razumnosti« (2 Tim 1,7).

Majda