„Vsakomur se daje razodetje Duha v korist vseh.“

(1Kor 12,7)

Narava je zame kraj, kjer se popolnoma sprostim, umirim, se čudim, „zadiham“ in  najlažje prisluhnem Svetemu Duhu.

Ob pogostem in močnem vetru v zadnjem času imam občutek, da nas želi Sveti Duh  prav vse močno „prevetriti“,  tako kot je nekoč svoje učence na prve Binkošti.

Na prav poseben način nas želi zdramiti, pa tudi potolažiti v tem času strahu, panike, zaskrbljenosti, jeze, godrnjanja, … zaradi koronavirusa in posledično različnih ukrepov.  Na nas pa je, ali bomo z zaupanjem in polni vere v Boga romali korajžno naprej. Svet brez preizkušenj ni obstajal in nikoli ne bo.

Pri Bogu vedno „sveti zelena luč“,  pripravljen nas je sprejeti: utrujene, zagrenjene, žalostne …, takšne kot pač smo v določenem trenutku.

Sveti Duh, čigar razlitje obhajamo danes na Binkoštni praznik in ki smo ga prejeli ob svetem krstu, pri birmi pa se je v nas potrdil in okrepil, veje nad nami z odrešenjsko močjo.

Polni hvaležnosti ga s ponižno molitvijo prosimo, da nas napolni s svojimi darovi. Le-ti nas bodo okrepili, utrdili, vzpodbujali bodo našo osebno vero, izostrili bodo naš čut za pravičnost in spoštljivost do sočloveka. Obvarovali nas bodo pred skušnjavami in grehi.

Pri tem naj nam bo vedno za zgled Mati Marija, ki je z odprtostjo sprejemala Božjo voljo, med drugim tudi takrat, ko je bila poklicana, da obišče sorodnico Elizabeto. Prav danes namreč obhajamo tudi praznik obiskanja Device Marije.

Sčasoma bodo darovi Svetega Duha v nas okrepili Njegove sadove  in postali bomo goreči kristjani, polni ljubezni, veselja, ...

Strah bo pojenjal in zaživeli bomo Njegov mir, ki nam ga ta svet ne more dati.

Pridi, Sveti Duh,

napolni srca svojih vernih

in vžgi v nas ogenj svoje ljubezni.

Pošlji svojega

Duha in prerojeni bomo

in prenovil boš obličje zemlje. Amen

 Erika