»…nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba.«

Iz 9,1

Danes obhajamo nedeljo Svetega Pisma, knjige, ki je prevedena v okoli 2000 svetovnih jezikov. Se sploh zavedam, kakšen dar je ta »Knjiga knjig«? Jo radi prebiramo? Jo razumemo? Se sploh zavedam, kakšen privilegij je vsak dan poslušati – brati Božjo besedo?

Sama si ne znam predstavljati življenja brez Boga in Njegove besede. Velikokrat sem v »deželi smrtne sence«, torej nemočna, ranjena, žalostna, razočarana… Ne vem, kaj bi v takšnih trenutkih brez vere. Vem, da sama ne zmorem skoraj nič, a z Njegovo pomočjo vedno vidim »svetlobo na koncu tunela«. Bog vedno tako ali drugače poskrbi za vse. Čeprav mi ni vedno všeč njegov načrt, na koncu vedno spoznam, da se mi vse dogaja z razlogom. Velikokrat mi pošlje določene ljudi, ki mi pomagajo s svojim vzgledom ali kako drugače.

S Svetim Pismom sem se »spoprijateljila« na Teološki fakulteti. Do takrat ga nisem veliko uporabljala, saj ga večina nisem razumela. Tekom študija mi je postalo naenkrat »vse jasno«, zato sem zelo hvaležna vsem profesorjem na tej fakulteti.

Vsak dan znova se učim spoznavati Njegovo voljo, zato mi je Njegova beseda pri tem v veliko pomoč. Bogu hvala za Sveto Pismo!

Valerija