prim. Lk 19,1–10

MOŽ DEJANJ

Današnji evangelij nam predstavi dogodek, ko se Jezus ustavi pri »grešnem človeku« Zaheju. Zakaj se je Jezus ustavil pri njem?

Zahej je bil bogat. Čutil pa je, da ga bogastvo ne osrečuje in ne zadovoljuje. Kaj pomaga polna blagajna, če je srce prazno. Denar Zaheju notranje praznine ni mogel izpolniti. Zraven tega, da je bilo prazno, je bilo Zahejevo srce še ranjeno. Ranjeno ob zavesti, da denar, ki je bil v blagajni, ni prihajal tja vedno po najbolj pošteni poti.

Zvedel je, da se je v deželi pojavil izreden prerok. Živi skromno in preprosto. Ni navezan na denar in na zunanje reči, poslušalce pa usmerja k notranjim vrednotam. Ljudi ne presoja po imetju, poklicu in ugledu, temveč po srcu in po dejanjih. Njegov nauk je zahteven, Zaheju pa je ravno to všeč. Čuti, da bi ga srečanje s tem prerokom rešilo navezanosti na stvari in ga notranje osvobodilo. Želi si, da bi ta prerok prišel tudi v njegov kraj in da bi ga vsaj videl, če že ne bi mogel z njim govoriti.

Zahej ni bil le mož želja, ampak je bil tudi mož dejanj. To je dokazal s potezo, ki je ne bi bil vsakdo sposoben. Da otroci plezajo na drevesa, je razumljivo. Da pa spleza na drevo odrasel človek, mora imeti poseben razlog. Zahej ga je imel. Ko je zvedel, da Jezus potuje skozi domače mesto, je splezal na drevo, da bi ga videl. Bil je namreč majhne postave. Dosegel je, kar si je dolgo želel.

Jezusu je ta prostodušnost ugajala. Nagradil jo je. Pod drevesom se je ustavil, Zaheja nagovoril in se dal povabiti v njegovo hišo. Ta pa je vnovič pokazal, da je mož dejanj. Jezusa in njegovo spremstvo je pogostil, polovico imetja je razdelil ubogim, prevare in goljufije pa je poravnal.

Kdaj pa bodo naše želje postale dejanja?

Po: F. Cerar