»Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.«

(Lk 17,19)

Ob prebiranju evangelija današnje nedelje in premišljevanju, o čem naj pišem, sem si v mislih kar naprej prepevala novejšo versko popevko Josha Grobana »You raise me up«, v slovenskem prevodu »Ko dvigneš me«.

»Ko sem na tleh, ko svet se mi podira
in ko skrbi mi stiskajo srce,
počakam te, da tiho prideš k meni
in dvigneš me visoko nad vse.
 

Ko dvigneš me, sem kralj na vrhu gore,
ko dvigneš me, viharjem se smejim,
čutim moč,  ko nate se naslonim,
ko dvigneš me, sem več kot si želim.«

Tako dela Jezus z vsemi nami. Pomislimo na to, ko smo v slabih trenutkih, v trenutkih greha, v trenutkih žalosti. Takrat nam Jezus pravi: »Poglej me: jaz sem tukaj!« Primimo Jezusovo roko in dopustimo, da nas dvigne.

Jezus prinaša življenje, nas sprejema, ljubi, ponovno dvigne, opogumlja, odpušča in ponovno podarja moč za hojo za njim.

Papež Frančišek je že kot nadškof učil, da krščansko prizadevanje za popolnost ne bi smelo zahtevati nadčloveški napor volje, temveč odgovor na Božje usmiljenje. Ne gre za to, da nikoli ne pogrešimo (pademo), ampak za to, da znamo priznati svoje napake in se z odpuščajočo Božjo ljubeznijo dvigniti.

Helena