Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s krivičnim mámonom, kdo vam bo zaupal resnično dobrino? In če niste bili zvesti pri tujem, kdo vam bo dal, kar je vaše?

Lk 16,10-11

Nocoj, ko nastaja to besedilo, mineva točno 20 let od obiska papeža Janeza Pavla II. v Mariboru, ko je na betnavski poljani 19. 9. 1999 škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Z lepimi spomini in hvaležnostjo se spominjam tistih dni, ko sem kot član tajništva odbora za pripravo papeževega obiska sodeloval pri organizaciji slovesnosti. Verjetno se je sv. maše ob razglasitvi škofa Slomška za blaženega udeležil tudi marsikdo od vas, ki berete današnjo številko Zvona. Prav je, da se spominjamo zgodovinskih mejnikov, ki zaznamujejo naš slovenski narod.

Božja beseda 25. nedelje med letom (Slomškove nedelje) je v precejšnji meri posvečena »tuzemeljskim« zadevam, povezanimi s prizadevanji po večjem materialnem bogastvu. Mnogokrat lahko slišimo prepričanje, da je bogastvo nekaj slabega, a današnji evangelij, ki nam prinaša priliko o bogatašu in njegovem oskrbniku, nas opominja, da moramo biti tudi pri ravnanju s krivičnim mamonom (bogastvom in materialnimi dobrinami) zvesti. Kajti, če ne bomo zvesti pri ravnanju z mamonom, kako nam bo zaupano, kar je resnično? In če nismo zvesti pri ravnanju s tujim, kdo nam bo dal, kar je naše?

O teh stvareh je pred več kot 160 leti govoril tudi Slomšek. Njegove misli še danes nagovarjajo, saj se zdi, da so brezčasne:

»Tožiti nad slabimi časi ljudje dobro znajo. Zdihovati, da so ljudje čedalje hujši, slišimo marsikoga. S tožbami ne bomo poboljšali sveta, ne sami sebe. Prizadevajmo si vsak po svojem stanu pošteno in prav krščansko živeti… in vsa, še tako majhna dela, zvesto opravljati, tudi majhnih, dobrih del veliko storiti.«

»Kdor veliko obeta, malo izpolni. Izberite si može po njihovih dosedanjih delih, kako so se med vami doslej nosili in dobrega storili. Kakor si boste postlali, tako boste ležali.«

»Srečen ni, kdor veliko ima, ampak kdor malo potrebuje. Če bomo revnejši v časnih dobrinah, bomo bogatejši v večnih.«

 »Zadovoljnost je drago blago, ki se ne da kupiti ne z zlatom ne s srebrom, ampak le z modrostjo.«

»Največja nesreča na svetu je ta, da ljudje premalo spoznajo, koliko dobrega imajo. Le kadar že več nimajo, šele čutijo, kaj so imeli.«

Andrej Štesl