»Ko je Ezra, ki je stal višje od ljudstva, odprl knjigo pred očmi vsega ljudstva, je vse ljudstvo vstalo« (Neh 8,5).

»In brali so iz knjige Božje postave po odstavkih, razlagali pomen, da so mogli razumeti, kar so brali« (Neh 8,8).

Danes ima Sveto pismo svoj praznik in zato ga želim  počastiti ter se Bogu zahvaliti za ta veličasten dar. In seveda malo razmisliti o mojem odnosu  do tega daru.

Bila sem že kar v zrelih letih, pa še vedno ne dovolj »zrela«, da bi brala Sveto pismo. Potrebovala sem zagon in vzpodbudo, da bi se to moglo zgoditi, in oboje od moje sestre tudi dobila. Začela sem brati kot vsako drugo knjigo in kmalu spoznala, da potrebujem več zbranosti, več časa. Mnoge vsebine, ki so mi bile pretežke in nerazumljive, sem  kar bežno preletela, da ne bi odnehala, in se nekako »prebila« skozi celo pismo. Sledilo je sušno obdobje, ki je, hvala Bogu, tudi minilo. Marsikaj se je spremenilo v meni in okoli mene v tem času. Pričela sem z branjem krajših odlomkov iz Svetega pisma, si izpisovala stavke ali besede, ki so me nagovorile, mi bile ljube in se v mislih čez dan vračala k njim. Zaznavala sem spremembo v kvaliteti življenja kot posledico druženja z Bogom ob branju Svetega pisma. Spoznavala sem bogastvo, ki ga zajemajo na videz enostavni stavki ali pa tisti težki, nerazumljivi. Kaj vse mi po Svetem Duhu povejo in razkrijejo! Vsakič znova je presenetljivo in vabljivo. Tudi zato je Sveto pismo dnevno v mojih rokah, ker želim vedeti, kaj mi  Gospod govori po današnji Božji besedi in to vtkati v  življenje.

Mnogi zelo hrepenijo po Knjigi vseh knjig, pa je nimajo ali je ne smejo imeti. Mnogi jo imajo, pa je ne berejo. Mnogi pa jo beremo in se učimo. 

Kje se najdeš ti?   

Milena