KDO IN NA KAKŠEN NAČIN DELA DOBRO

Mr 9,38–43.45.47–48

Zavest, da so Jezusovi učenci, da so »nekaj več«, je apostola Janeza in njegove prijatelje privedla do sklepa, da smejo in tudi morejo samo oni storiti kaj dobrega v Jezusovem imenu. Podobna misel se rada prikrade tudi komu od današnjih kristjanov. Dvomi, ali more kdo, ki ne črpa iz evangelija, delati dobro.

Zadnji vatikanski cerkveni zbor se je zato ustavil tudi ob tem vprašanju. V sklepnem delu Konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu zato odgovarja: »Težnja po pogovoru, ki ga narekuje zgolj ljubezen do resnice, ne izključuje – če ostane v mejah, ki jih določa preudarnost – kar se nas tiče, prav nikogar: ne tistih, ki gojijo velike človeške vrednote, njihovega Začetnika pa še ne priznavajo, ne tistih, ki nasprotujejo Cerkvi in jo na razne načine preganjajo. Ker je Bog Oče počelo in cilj nas vseh, smo vsi poklicani k temu, da bi si bili bratje. Zato vsi, ki smo deležni iste človeške in Božje poklicanosti, moremo in moramo brez nasilja in brez zahrbtne misli sodelovati pri graditvi sveta v pravem miru«

Prvi poudarek je torej dejstvo, da vsakdo lahko dela dobro, četudi »ne hodi z nami«.

Še ene od aktualnih tem se loteva tokratna Božja beseda; v drugem berilu apostol Jakob opozarja na tiste, ki so si imetje nakopičili z nasiljem in goljufijo. Odtrgovali so od plačila, ki bi pripadalo delavcem, ki so želi njihova polja, tiste, ki so se izkoriščanju upirali, pa so prisilili k molku in pokornosti. O, kako znana tema tudi v današnjem času. Le da so polja morda nekoliko drugačna in da so sredstva prisile k molku »modernejša«. Mnogi bogatini, lastniki današnjih podjetij, pa žal delujejo po istem principu, ki ga obsoja. A dejstvo je, da Bog vidi tudi ta dejanja. In v njegovih očeh to bogastvo nima sijaja ter je v pogubo zemeljskim pohlepnežem.

Po: Beseda da Besedo