Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci.

Rim 8,16

Najprej namig na zgornji citat iz Svetega pisma. Če bi ga namreč  prebral kakšen zvedav majhen otrok  (in v glavnem so vsi otroci k sreči zelo vedoželjni), bi zagotovo vprašal, zakaj  je beseda duh napisana najprej z veliko začetnico, takoj zatem pa z malo. In odgovor bi bil: ker je (Sveti) Duh Božja oseba, beseda duh pa označuje eno od ravní človekovega bivanja (telo – duša – duh).

Kot nam zatrjuje Sveto pismo, nam sam Sveti Duh (tretja Božja oseba)  razkriva, da smo Božji otroci. Kako lepo – biti otrok Boga! Zakaj? Bog nas namreč kot svojega otroka na naši življenjski poti spremlja, nas vodi in nas varuje. Pošilja nam svojega Duha, ki nas razsvetljuje in nam pomaga pri razumevanju in odločanju v raznih situacijah. Včasih kdo reče: »Ja, kako pa naj slišim Boga in razumem njegove namige?« V vrvežu vsakdana je ponavadi to res precej težko, zato se je dobro tu in tam ustaviti v tišini, tudi kdaj odpreti Sveto pismo, ali pa se morda vprašati, kaj mi želi Bog po nekem dogodku/osebi povedati.

Kot Božji otroci se torej prepustimo vodstvu Svetega Duha, poskušajmo v sebi ohraniti otroško srce (razlika med otroškim in otročjim je seveda precejšnja) ter v ljudeh glejmo svoje sestre in brate v Duhu!

Marjana