"Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh, in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti?"

 (Iz 55,2a)

Po vseh prazničnih dneh se verjetno mnogi ljudje počutijo prazne. Zakaj? Zato, ker ni bistvo praznikov v hrani in pijači, ampak v srcu. In kadar želi človek utišati srce, velikokrat seže po prekomernem uživanju – hrane ali pijače ali še česa.

Jezus je prišel zato, da bi izpolnil naše srce, našo praznino, ki jo ta svet želi zapolniti z vsem, samo z Bogom ne. Upam, da nam je v teh tako lepih prazničnih dneh ostalo tudi kaj časa za tišino, za toplino, za to, da smo si kakšno urico ali dve odtrgali tudi za sočloveka, mu polepšali življenje ali pa vsaj praznike.

Ni moč dokončno doumeti, kako velika je Božja ljubezen, ki je šla tako daleč, da nam je poslala pomoč – v zelo krhki in nadvse ljubki obliki – kot dojenčka. Jezušček se je rodil zelo ubog, živel ubogo in nas ob tem učil, da je zaklad v srcu in ne v denarju. Seveda ga potrebujemo, to je Bogu zelo jasno, a problem se začne, če denar povežemo z dostojanstvom. Kdor je bogat, tistemu ljudje hitro pripišejo več vrednosti, kdor je ubog, tisti v očeh ljudi kaj hitro ni več pomemben.

A najbolj važno je to, da Bog gleda drugače! Naš Jezus vidi v srce, vsak človek je zanj dragocen, vsakega, brez izjeme ljubi! Tako je, prav si prebral, dragi brat, draga sestra! JEZUS TE NEIZMERNO LJUBI, zato je sprejel jasli, hlev, uboštvo, preganjanje, beg, sramotenje in končno smrt. To je naredil zate! Pri svetem krstu ti je podaril Svetega Duha. Postal si maziljenec in tako prejel moč, da bi mogel živeti kakor Božji otrok in se v življenju boriti s skušnjavami. Bog je iz tebe naredil tempelj Svetega Duha! A ni to krasen razlog za veselje?! Če se tega še ne zavedam, lahko poiščem v krstni knjigi datum svojega krsta in začnem praznovati spomin na tisti milostni dan.

Marinka