„Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!“

        Lk 1,28

Prvi sneg je že pobelil, poživil in očistil zaspano zimsko naravo. Škoda, da je tako hitro skopnel.

Štiri adventne svečke v polnosti razsvetljujejo naše domove. Prihaja pa naš Odrešenik kot višek svetlobe, Luč sama. Le-ta naj razžari naša srca. Osvetli naj vse milosti, ki nam jih je podaril. Sprejmimo jih z otroškim veseljem in Marijino ponižnostjo ter hvaležnostjo. Délimo jih z brati in sestrami. Ne zavidajmo drug drugemu, kar smo zastonj prejeli, ampak se v vsem dopolnjujmo.

Gospod je bil z Marijo in je tudi z nami, zato se nam ni treba ničesar bati.

Vsi smo grešniki, a vedite: ne laž in ne hinavščina, ampak resnica, čeprav včasih boleča, nas osvobaja in nam podarja novo življenje.

Upam, da smo v adventu opravili dobro spoved, se pokesali in vsa bremena predali Njemu, ki ga v današnji noči pričakujemo kot novorojeno dete, čisto in neomadeževano.

Naj Njega, ki je bistvo v življenju vsakega  kristjana, ne zasenči zunanji blišč, sicer bo Luč v naših srcih žal „skopnela“ kot letošnji prvi sneg.  Z Njim pa bomo Božič lahko živeli iz ure v uro, iz dneva v dan, iz leta v leto, … do naše Velike noči.

BLAGOSLOVLJEN, DOŽIVET IN VESEL BOŽIČ TI ŽELIM, DRAGI BRAT, DRAGA SESTRA.

Erika