»Zmeraj se veselite. Neprenehoma molite. V vsem se zahvaljujte.«

1 Tes 5,16-18

Veselje, molitev, zahvala. Tri stvari, tri besede, s katerimi bi lahko preprosto opisali življenje kristjana, torej, življenje vsakega izmed nas. Kristjan naj bi bil zmeraj poln veselja, vsak dan naj bi si vzel vsaj 10 minut časa za molitev, pogovor z Bogom, predvsem pa naj bi se s svojim življenjem Gospodu zahvaljeval za vse, kar mu je bilo podarjeno. Takšni naj bi bili. A smo, splošno gledano, kristjani danes daleč od takšnega življenja. Pozabili smo se veseliti, pozabili smo moliti, kar je pa še najbolj pomembno – pozabili smo se zahvaljevati. Po svetu gremo mrkega in resnega obraza, zaradi dela smo preveč zaposleni in ne najdemo več časa za Boga, ko pa ga najdemo, pa našo molitev sestavljajo samo prošnje, da bi bilo tako, kot si želimo.

Danes je že tretja adventna nedelja in skrajni čas je, da se zbudimo iz spanja, da se predramimo iz svoje mrkosti in medlosti, in da iz nas zažari veselje – tisto zares pristno krščansko veselje. Ko bo naše življenje napolnilo veselje, bomo lažje v vsakem dnevu našli tudi čas za Boga in videli stvari, ki so nam že podarjene in ne samo tiste, ki jih (še) nimamo. Vsem nam želim, da bi na široko odprli svoja srca veselju in hkrati Jezusu, ki prihaja, ter ju pogumno ponesli v svet med ljudi.

Viktorija