»Gospod ni počasen glede obljube … Ne, le potrpežljiv je z vami, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč, da bi vsi dosegli spreobrnjenje.«

(2Pt 3,9)

Bog ni prav nič počasen v svojem delovanju ne v svojih obljubah. Ljudje smo tisti, ki smo počasni v dojemanju njegovih sporočil in vzgibov. Če pogledam sebe, da, Bog mora biti res zelo zelo potrpežljiv. Poleg tega, ljudje umevamo čas po svoje. Izmislili smo si časovne enote, da ga lažje obvladujemo in si ga predstavljamo. Pri Bogu pa ni tako; tam je le trenutek in je večnost. Bog nam podarja dragocene trenutke, da nas pripravlja za večnost. Zanj smo bili in smo večni. Vsako rojstvo je pravzaprav trenutek, ki nam je podarjen, da mi lažje razumemo, kar je v Božjih očeh nepojmljivo.

Tudi letošnji 'kratki' adventni čas bi lahko razumeli kot 'trenutek', ki nam je podarjen – kot priložnost za spreobrnjenje in za veselje! Ne pustimo se zapeljati na primer trgovcem, ki s podaljšanim delovnim časom ob sobotah in nedeljah (in to adventnih!) kradejo družinam očete in matere, ki delajo v tovrstnih trgovskih centrih. Naj nas ne zaslepi blišč neštetih luči in okrasja, ne da bi se trudili biti sami luč, toplina in odsev Božje lepote drugim.

Bog ni počasen v svojih obljubah, je le usmiljen in potrpežljiv z nami, ki smo pogosto tako togi za njegove spodbude. A kakor z neštetimi lučkami nas obsipava s trenutki in priložnostmi, da sebi in drugim naredimo čas in prostor, ki nam je dan, lepši in boljši. Ne zavrzimo trenutka, bodimo spodbuda in opora drug drugemu na poti k srečanju z Njim!

Katja