Ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem …

(Flp 4,7)

Ko sem prebirala Božjo besedo za današnjo nedeljo, me je najbolj nagovorilo 2. berilo, ki nosi naslov »ŽIVIMO KREPOSTNO IN BOG MIRU BO Z NAMI« (Flp, 4, 6–9). Lahko rečem, da me nagovarja kar celotni odlomek, ki je vsebinsko zelo močan in z bogato sporočilno vrednostjo, še bolj pa mi je tole besedilo padlo v oči zaradi zelo vzpodbudne, optimistične naravnanosti, zaradi zgledov, ki jih navaja. Iz vsega povedanega razberem pristno skrb in iskreno sočutje apostola Pavla do Filipljanov, pa čeprav se je za Jezusa odločil kasneje kot drugi učenci.

In če razumemo globlje, je v teh besedah tudi skrb za nas, ker smo tudi mi Jezusovi učenci, smo njegov vinograd, in ni ga večjega veselja kot obroditi dober sad, kot bogato obroditi, saj ne bomo s tem osrečili le našega nebeškega Vinogradnika, ampak tudi in predvsem sebe … Čeprav je Jezusovo veselje nad nami neprimerljivo večje od tiste ljubezni, s katero mislimo, da sami sebe ljubimo, nam le Gospod lahko da to, česar mi sami sebi ne moremo dati: namreč moč za rast, ugodne okoliščine, kot so rodovitna prst, krepčilen dež in sonce, ki je vir veselja in življenja …

Prav posebej me je nagovorilo Pavlovo povabilo k molitvi, s katero naj se ob vsaki priložnosti obračamo k Bogu, ter o Božjem miru, ki naj varuje naša srca in naše misli: "Bratje in sestre, nič ne skrbíte, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu." (Flp 4,7)

Danijela