»Če ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem  prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, že ne bom veroval.«

(Jn, 20, 25)

Jezusov učenec Tomaž ni verjel učencem, da se jim je prikazal vstali Jezus. To je bilo zanj preprosto preveč-znanstvena fantastika. On je hotel imeti dokaz. Jezus je to vedel, zato se je ponovno prikazal učencem in takrat je bil Tomaž med njimi in Gospod mu je dejal: »Položi svoj prst semkaj in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, temveč veren.« In potem Tomaž izpove svojo vero v Jezusa. Če povemo še to, da je vstali Jezus med učence prišel pri zaprtih vratih, je to za marsikoga resnično preveč. Torej, da vas spomnim, Bogu ni NIČ nemogoče. Beseda nemogoče v njegovem slovarju ne obstaja. Zakaj ne? Ker je On vsemogočen! Kolikokrat to izgovarjamo v molitvi – pa to verujemo?

Kdor živi oseben odnos z Bogom se mu prav tako, kot takrat prvim učencem, dogajajo nemogoče stvari. Bog ni danes nič manj živ, kot tistega jutra, ko je vstal iz groba. In danes sprašuje tebe, draga sestra, dragi brat: »Veruješ to? Veruješ Vame?« In takoj zatem te vpraša: »Kaj hočeš, da ti storim?«

Glej, Jezus te ne obsoja. Morda ne veruješ, morda se tole z vstajenjem tudi tebi zdi znanstvena fantastika, lepa zgodba, ki pa je zate vseeno le malo preveč? Jezus je tu. Če si danes morda ti tisti, ki potrebuješ dokaze, kakor jih je potreboval že njegov učenec Tomaž, ti jih bo Jezus dal. Samo eno je potrebno: Ne hodi proč od Jezusa, četudi se ti oglašajo dvomi v tvojem srcu, četudi so te morda dogodki in ljudje v življenju razočarali, te ranili, zapustili.

Ponavljam, ne hodi proč od Jezusa, samo On te lahko ozdravi in če potrebuješ še kak dokaz za Njegovo ljubezen, mu to povej! Z veseljem ti bo prišel naproti in ko boš enkrat v globini kosti in mozga začutil, kako zelo ljubljen si od Boga, te nihče več ne bo mogel prepričati v nasprotno.

Morda si kdo misli, da ni vreden Jezusove ljubezni. To je laž! Naš Bog je usmiljen in sam zase pravi: »Sem sama ljubezen in usmiljenje.« Danes, na nedeljo Božjega usmiljenja, dajmo vse, kar nosimo v srcu Jezusu in ne pozabimo, da je On živ in da nas vedno gleda z ljubečim pogledom. To je vesela novica! Aleluja!

Marinka