»Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji.«

(Kol 3, 2)

Današnja vrstica me pogosto nagovori. Morda zato, ker se zavedam, kako hitro me »zemeljsko« prevzame ali razžalosti, včasih tudi rani …

Prav danes, ko je velika noč, praznik Gospodovega vstajenja, še večkrat pomislim na to, kar je »zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici« (Kol 3, 1). Vem, kako pomembno je razmišljati o tem, saj je pravo življenje kristjana skrito s Kristusom v Bogu. Dobro se je  osredotočiti na to, kar je zgoraj, in hoditi po tem svetu »v veri in ne v gledanju«.  V Svetem pismu namreč piše, da je naša domovina v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa (Flp 3, 20). Piše tudi, naj omrtvimo v sebi to, kar »teži k zemlji«.

Današnji praznik nas tudi spomni, kako pomembno je verjeti, da je resničnost tam zgoraj pomembnejša od zemeljske, ki bo minila. Od nje se bomo slej ko prej poslovili. In samo tista zgoraj, tista »prava« bo ostala.

Kaj pa lahko naredimo, da bomo vse to res vedno trdno verjeli? Prav gotovo to, da se vsak dan hranimo tudi z duhovno hrano, ki nas bo okrepila, da ne bomo, obremenjeni s problemi tu spodaj, pozabili razmišljati o tistem zgoraj. Spoznali bomo, da smo že »slekli  starega človeka … in oblekli novega, ki se prenavlja za spoznanje, po podobi svojega Stvarnika« (Kol 3, 9 -10). Smo namreč Božji otroci sredi zvijačnega in pokvarjenega rodu, med katerim moramo žareti na svetu kakor zvezde (Flp 2, 15). Luč, ki nas obžarja, prihaja od zgoraj, od Njega, ki je vstal in živi.

Jelka