»Sodi namreč Gospod. Ne sodite torej …«

(1Kor 4, 4-5)

V zgornjem citatu iz Svetega pisma je navedeno, da sodi namreč Gospod. Ta Gospod je Bog in ne nekdo z veliko denarnico ali na visokem položaju s pomembno funkcijo.             

Da ne bo pomote: seveda je prav in nujno, da imamo profesionalne sodnike oziroma pravnike za najrazličnejša področja. O tem ni dvoma – le ravnati se morajo po zakonu in vesti, seveda! To, o čemer mi govori svetopisemski odlomek, pa je zajeto v besedah: »Si že slišal(a), da je on(a), …? Strašno! Govori se, da on(a) … Kakšna baraba!« In tako dalje in tako dalje … Iz kamna, ki ga skotalimo po bregu, nastane plaz, iz muhe slon. Tisti, ki »zaupno« in z »dobrim« namenom prenaša naprej takšne novice, se najbrž ne zaveda, da s tem škodi sočloveku, saj vsi vemo, kako težko je povrniti nekomu dobro ime. Pa ne samo to: škoduje tudi sebi, saj s takšnimi sodbami svojemu(!) imenu in tudi svoji duši dela  slabo. Kot da bi rožo zalivali s strupom, kot da bi v studenčnico zlivali gnojnico. Vse to  namreč umaže našo notranjost.

Koliko trpljenja povzročajo takšne in drugačne »dobronamerne« govorice! Koliko družin je že razpadlo zaradi »dobronamernih« razkritij grehov nekoga! Celo samomori se dogajajo zaradi takšnih obrekovanj!!

Naj torej velja, da namesto slabega v sočloveku iščemo dobro.

 Marjana