»Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika.
Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo.«

(Mt 5, 43-44)

Le prvo stran kakšnega časopisa pogledamo in lahko ugotovimo, da živimo v družbi, kjer še kako drži prvi del zgornjih besed iz Svetega pisma. Irak, Sirija in še kje bližje udejanjajo starozavezni zakon povračila »zob za zob, oko za oko«.

Jezus pa pred nas postavlja zahtevo, da ljubimo sovražnike in molimo za tiste, ki nas preganjajo. Priznam, da mi je ob teh besedah včasih nelagodno. Brez pomisleka lahko rečem, da je človeško nemogoče, kadar gre za težke stvari (zlorabe, vojne grozote ...). Torej zahteva Jezus nemogoče od nas? Ne! Jezus nam ne daje samo zapovedi, daje nam tudi moč in pomoč, da to zahtevo lahko uresničujemo.

Kristjani smo pri krstu prejeli njegovega Duha, ki nam pomaga, da lahko molimo, odpuščamo in ljubimo tiste, ki so nam naredili krivico, in za tiste, ki nas preganjajo …

V knjigi (in tudi v filmu)  Luč sredi morja je glavna oseba vprašala svojega moža, kako je lahko vsem odpustil. V življenju je namreč veliko pretrpel. »Nekoč moraš odpustiti,« je odvrnil. »Da bi ves čas v sebi kuhal zamero, se moraš nenehno spominjati slabih stvari. Preveč naporno.«

Molimo, odpuščajmo, ljubimo … z Božjo pomočjo.

Helena