Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.«

(Lk 19,10)

Ljudje smo vse prevečkrat nagnjeni k poenostavitvam in prilagoditvam. Ko se poenostavitve nanašajo na državne administrativne postopke ali prilagoditve na izjemno sposobnost človeka, da preživi v še tako nemogočih ali težkih razmerah, je to seveda zelo pozitivno. Ko pa začnemo poenostavljati in sebi prilagajati naše medsebojne odnose, pa lahko hitro povzročimo krivice.

Današnja božja beseda izpostavlja bogataša, ki je bil po mnenju takratnih ljudi velik grešnik. Svoje bogastvo bi naj ustvaril kot cestninar. Danes bi to bil carinik, ki bi bil plačan glede na to, koliko davkov bi pobral. Saj vemo, da davčni in carinski sistemi ljudem nikoli v zgodovini niso bili ravno ljubi in očitno je bilo podobno tudi v Jezusovem času. Celo tako, da so ljudje cestninarje imeli za grešnike.

Tako imamo pred seboj Zaheja, cestninarja, pa še bogat po vrhu. Slovenci že od »časov Martina Krpana« nismo ravno najbolj zgledni plačniki carin in davkov. Tisti, ki se še spomnijo »prejšnjih časov«, vedo, kako je potekalo »švercanje«. Večina se spomni, kako so novodobni bogataši, ki so medijsko izpostavljeni, prišli do bogastva. A Jezusovo ravnanje nam je lahko zgled.

Nikoli ne vemo, kaj se dogaja v človeku, ki ga mi poenostavljeno in sebi prilagojeno ocenjujemo. Zahej je bil dobrodelen človek, pripravljen se je bil pokesati in povrniti večkratno, če je koga prevaral. A to je storil pred Gospodom, ne pred širokimi množicami. Tudi med nami živijo mnogi, ki so v očeh javnosti očrnjeni, a v svojem srcu in v dejanjih so mogoče drugačni. Naj nas skušnjava kritiziranja, ki je dandanes zelo popularna, ne premami.

Andrej