In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.«

(Lk 17, 19)

Vera. Močna, resnična vera. Čudovite besede, a se včasih v vsakdanjem življenju zdijo tako abstraktne, tako daleč. Že večkrat se mi je zgodilo, predvsem takrat, ko sem ravnala  neprimerno, da sem se, zgrožena nad sabo, vprašala: »Kje je tvoja vera? Kakšna kristjanka si?«

Kaj sploh je vera? V Bibliji piše, da je »…vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo«(Heb 11, 1). Saj »Brez vere namreč ne moremo biti Bogu všeč, kajti kdor prihaja k Bogu, mora verovati, da on biva in poplača tiste, ki ga iščejo.« (Heb 11, 6)

Dejstvo je, da nas samo prepričanje, da Bog brez sence dvoma obstaja, lahko reši. Da stoodstotno verjamemo, da je naš stvarnik in da nam ima pravico povedati, kaj pričakuje od nas ter kako naj živimo. Pričakuje, da  verjamemo, da nas varuje in vodi skozi življenje ter da »ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči«. Pričakuje tudi, da smo prepričani, da je vedno z nami, tudi če hodimo po »globeli smrtne sence«. Pričakuje, da verjamemo v našega Gospoda Jezusa, ki je dal življenje, da bi mi večno živeli.

Prosim, dobri Bog, daj mi močno vero, da Ti bom vedno, v vsaki situaciji popolnoma zaupala, da se bom vedno veselila tvojih blagoslovov, ki jih daješ vsem, ki vate zares verjamejo in te ljubijo.                                                                                       

Jelka