„Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.“

Lk 17,10

Narava se že  odeva v čudovite jesenske barve. V mesecu oktobru smo in Mati Marija nas nežno kliče pod  svoj barviti plašč. Skupaj s svojim ljubljenim Sinom nas vabi, da z molitvijo rožnega venca poglobimo prijateljstvo z njima. Veliko razlogov je, da se odzovemo njenemu klicu.

Žal dandanes ni nič drugače kot v času preroka Habakuka. Zlo in nasilje se je zakoreninilo v človeštvo.

Psalmist nas poziva, da kljub vsemu ne zakrknemo svojih src.

Še več, apostol Pavel želi, da čuvamo zaklad (vero), ki smo ga prejeli. Bomo vztrajali? Potrudimo se. Ne ostajajmo brezbrižni za Božje milosti. Ne zametujmo jih, temveč jih negujmo in bodimo zanje hvaležni. Pustimo se voditi Sv. Duhu, namesto da hočemo biti samozadostni. Ne domišljajmo si, da je kdo boljši kot drugi.

Vsi smo Božji otroci, brez izjeme.

Ljubimo se med seboj in pomagajmo drug drugemu, ker smo to dolžni storiti.

Le tako bodo naše stopinje za Jezusom globlje in globlje.

Končno, naša ponižna prošnja Gospodu „Pomnoži nam vero!“  ne bo izzvenela v prazno.

Če rožni ven'c boš molil rad, dobil boš milost vsakikrat; Marija te ljubila bo, sprosila sveto ti nebo.

Erika