Lk 12,49–53

KRISTUS MOTI

Zgodi se, da pogovor s sodelavci, prijatelji ali sosedi nanese na verska vprašanja. Če takrat povemo, da smo verni in hodimo v cerkev ter imamo do teh vprašanj drugačno stališče, številnim ljudem to ni prav. Morda se celo nam zdi, da motimo enotnost mišljenja, ko pa je miselnost naše družbe velikokrat tako različna in daleč od krščanstva. Zato včasih mislimo, da bi bilo bolje, če bi molčali in ne bi povedali svojega mišljenja, ki smo ga oblikovali ob Kristusovem evangeliju. Marsikateri kristjan tudi pravi, da takrat, ko pogovor v družbi nanese na Boga, vero ali Cerkev, molči. Prav to je narobe! Zakaj bi vsi drugi imeli pravico povedati svoje mnenje, kristjani pa ne?

In res je v naši družbi postalo skoraj že »normalno«, da vsakdo pove svoje mnenje, pa čeprav je to nestrpno in nemodro, kristjani pa ne. Nekateri krščansko prepričanje označujejo za preživeto in se zgražajo nad njim. Kristjani s svojim mnenjem »motimo«, vnašamo nemir … In prav na to »zadrego« nas opozarja Kristus v današnjem evangeliju: »Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem.« Kristus poudarja, da se bo njegov učenec razlikoval od drugih in doživel nasprotovanja: »Mislite, da sem prišel na zemljo prinašat mir?«

Kristus jasno pove, da bodo glasniki Boga vedno koga motili. Kristjan bo lahko nad dejstvom, da bo njegovo mnenje v javnosti stalno naletelo na zavračanje in nasprotovanja, tudi obupal. Težko je sam plavati proti toku. Zato bo lahko celo zapustil Kristusa. A današnje drugo berilo pa nam ponuja drugačno rešitev. Pokaže nam, kje naj dobivamo moč, da bomo vzdržali to napetost: »Uprimo oči v Jezusa.« Svoj pogled ne imejmo uprt kamorkoli, ampak v Kristusa, ki je »od grešnikov pretrpel tako nasprotovanje.« Samo če bomo imeli oči uprte v Kristusa, se v naših dušah ne bomo »utrudili in omagali«, ampak bomo zmogli prestati »nasprotovanje«.

Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem