»Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!«

Jn 13,34b

Ljubezen … Tematika, obdelana podolgem in počez, pa še kako drugače. Že preveč opevano? Zvodenelo morda? Ja, to zadnje zelo pogosto. Ljubezen je pogosto zvodenela beseda, vse prevečkrat zlorabljena in brez prave teže. A samo v človekovem besednjaku, nikakor ne po Jezusovih merilih!

V resnici je tako, da bi o tem morali brati čisto vsak dan in večkrat na dan! In premišljevati in najpomembneje: živeti.  Je namreč Jezus kdaj kričal na koga, ga žalil ali obsojal, ker je imel 'slab dan'? Jaz pa imam neprestano takšne dneve in trenutke, ko se potem sicer kesam, a tudi vprašam, kje je moja ljubezen. Je Jezus na križevem potu in na križu tresel jezo in zamero do vseh, ki so oz. smo ga obsodili? Kako majhni, slabotni in nezreli smo, ko gre za ljubezen in ko bi morali ljubiti. Za povrh pa še mislimo, da smo o ljubezni že tako vse dorekli – kakšna laž in zaslepljenost.

Nekdo je nekoč rekel, da lahko v težkih trenutkih in do ljudi, ki so nam 'v želodcu', dejansko reagiramo ljubeznivo, če se tedaj oklenemo Jezusa. »Glej, vse delam novo,« nam še sporoča današnja Božja beseda. Ja, tudi jaz lahko z Jezusom, z vero Vanj, vse delam na novo.

Mislim, da ljudje nismo naveličani poslušati in brati o ljubezni, naveličani smo svoje nezmožnosti ljubiti. Ljubiti »kakor nas je on ljubil« in nas ljubi. To ni samoumevno, je trud, je odrekanje, je trpljenje … Je večna skrivnost.

Katja