Vam bi se morala najprej oznaniti Božja beseda. Ker pa jo zavračate in se sami nimate za vredne večnega življenja, glejte, se obračava k poganom.

Apd 13,46

Ko na današnjo nedeljo poslušamo te Pavlove misli iz Apostolskih del, seveda takoj pomislimo na vse, ki so od Cerkve in vere zelo oddaljeni. Vendar temu še zdaleč ni tako. Komu je apostol Pavel namenil te besede?  Pravovernim Judom, ki se niso bili sposobni odpreti njegovi besedi.

Tako 'pravoverni' smo zelo pogosto tudi mi kristjani, kadar se imamo v svoji veri za tako popolne, da se nam sploh ni treba več spreminjati. V resnici pa moramo kristjani svojo vero neprestano odpirati Božji milosti in prositi Svetega Duha, naj nam pokaže pot do Božje besede, ki postane vodilo in način našega življenja. Dokler to besedo le poslušamo in je ne sprejemamo z odprtim srcem, je res vprašanje, ali se imamo za »vredne večnega življenja« (ali smo ga vredni?). Ne recimo si, da je večnost še daleč: zdaj in tukaj jo moramo začeti živeti kot odprti, veseli kristjani, ki se s svojo vero ne zapiramo, ampak jo živimo v sožitju in ljubezni do soljudi.

V tej poglobljeni osebni veri ne bo več prostora za kakršnokoli vrednotenje, obsojanje, ne bomo več zviška gledali na druge in predvsem drugačne, ampak bomo zanje molili in prosili Božje milosti.

Majda