Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati.

Jn 20,29b

Veselje apostolov ob srečanju z vstalim Jezusom je bilo veliko in njegove besede »Mir vam bodi!« so gotovo odmevale v njihovih srcih. Veličastne so bile tudi besede, ki so popotnica apostolom: »Prejmite Svetega Duha! Kakor je Oče mene poslal, pošiljam jaz vas. Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni, katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

Tomaža ni bilo med njimi. Zanesel se je lahko le na pričevanje drugih apostolov, ki pa je bilo v nasprotju z vso logiko, zato je hotel videti dejanski dokaz.

Je to trmoglavost ali nevera?

Kolikokrat smo nejeverni Tomaži! So vam znane besede: Ne verjamem, dokler ne vidim!

Tomaž je imel pravzaprav srečo, da je živel z Jezusom in je videl njegovo vstalo telo. V trenutkih stiske začutim globoko hrepenenje, močno željo, da bi srečala Jezusa, se ga dotaknila in ga prosila, da pomaga moji neveri in nemoči. Spoznanje, da pa poznam že velikokrat preizkušeni način, kako srečati Jezusa, mi daje novih moči.

In kakšen 'recept' imam? Preprosta molitev, v kateri Jezusa prosim, naj se mi razodene, lahko sproži val Božje bližine. Jezus me prepriča, da živi in me ljubi. Prosim ga, naj me napolni s svojo milostjo in mi pomaga, kadar padem. Verjemite, 'recept' je preizkušen.

Dragica