»Tudi jaz te ne obsojam.«

 Jn 8,11

V današnjem evangeljskem odlomku o prešuštnici sta prisotna dva pogleda na grešnico/grešnika. Farizejski (obsojajoči, sovražni) ter Jezusov (ljubeč, odpuščajoč in odrešujoč).

Razmišljam o tem drugem, Božjem pogledu. Tako drugačen je od zgolj človeškega (farizejskega), ki ga zaznamuje hladna strogost, pretirana kritičnost, obsojanje, v katerem ni niti kančka razumevanja.

Sporočilo naše vere, ki ga najdemo v Svetem pismu, v zakramentih, tudi v vsakdanjih dogodkih, pa je, da je Božji pogled usmiljen, ne kaže na napake in grehe, ne goji zamer. Je kot sončni žarek, ki posije v temine človekovega srca. Kogar se je dotaknil Božji pogled odpuščanja, ve, da se je začela rehabilitacija, rojstvo v novo življenje. Dana nam je možnost, da postanemo drugačni, boljši.

Vendar ni dovolj, da se tok Božjega usmiljenja ustavi pri nas. Bog želi, da se njegov ljubeč pogled ustavi na vsakem človeku. Pri tem pa potrebuje naše sodelovanje.

Danes je tudi papeška nedelja. Naj nas ob Božji besedi nagovorijo še besede papeža Frančiška: »Da bi Gospod usmeril svoj pogled na vas in bi se lahko veselili, obenem pa vedeli, da njegovo usmiljeno obličje, bolj žareče od sonca, vsak dan sije nad vami in nikoli ne zaide!«

Helena