»Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase del telesa.«

1 Kor 12,27

Prispodoba, ki nam jo danes razodeva Božja beseda, je človeško telo in njegovi deli. Kak zdravnik radikalnega mišljenja bi Pavlovo razmišljanje gladko zavrnil, češ, preživimo lahko brez marsikaterega organa. A odložimo nekoliko medicinski vidik in razmišljajmo v luči vere.

Osebno me odlomek nagovarja k zavedanju, kako veliko dostojanstvo je biti kristjan, ud Cerkve, ud Kristusovega telesa. Celo znotraj tega telesa, Cerkve, se ljudje radi med seboj primerjamo. Kar na nek način ni slabo, saj lahko tako spoznamo svoj napredek ali nazadovanje. Po drugi strani pa smo pogosto priče ali celo sami akterji nezdrave tekmovalnosti, ideoloških bojev in uveljavljanja svojega prav. Kot bi roka želela nogi dokazati, da je ona pomembnejša! »Kakor je Bog razpostavil vse posamezne dele telesa, kakor je on hotel« ( 1 Kor 12,18), tako je vsakogar od nas obdaril s skrbno izbrano sposobnostjo, ki ni nič boljša ali slabša od sposobnosti koga drugega, ampak je resnična, najodličnejša in nam zaupana, da bi z njo slavili Boga! »Tekmujmo med seboj v odpuščanju,« je nekoč dejal naš gospod župnik, »ne v tem, kdo je boljši in ima bolj prav.«

Če me boli zob, želodec, hrbet, … se vse moje telo počuti slabo. Kakor se trudim olajšati in odpraviti bolečino, tako sem se dolžan truditi, da olajšam trpljenje tistim, ki so ranjeni, prizadeti, bolni. Vedno lahko molim zanje, včasih mi je dano, da uresničim konkretna dejanja. A naj mi ne bo vseeno, saj skupaj gradimo isto, Božje telo.

Katja