»Glej, prihajam, … da izpolnim, o Bog, tvojo voljo.«

Heb 10,7

Svetopisemske besede, ki sem jih izbrala za svoje razmišljanje, so me  med branjem današnjega drugega berila zelo nagovorile. Najprej sem mislila, da so mi tako blizu zato, ker jih je kateri od »naših« duhovnikov uporabil  za svoje novomašno geslo. Potem pa sem se spomnila, da so me te besede spremljale na enih duhovnih vajah.

Ja, kar nekaj dni smo se takrat v tišini poskušali prepustiti tej Božji besedi, jo doumeti, jo sprejeti v srce in jo – kar je najpomembneje – zaživeti. Torej: v življenju, v vsakodnevnih dogodkih, tako prijetnih kakor tudi neprijetnih, sprejeti Božjo voljo, Božji načrt zame. Oh, kako je to težko! Četudi se stokrat odločim, da bom vse, kar mi življenje prinese, sprejela z mislijo, da »Bog že ve, zakaj je to dobro zame«, je stoprvič še vedno težko; težko je sprejeti nekaj, kar ni v mojem načrtu. V takšnih trenutkih preizkušenj ponavadi pozabim, da sem že večkrat v življenju spoznala, včasih  šele čez nekaj let, da je bilo »tisto«, ob čemer sem se jezila in obupavala, pravzaprav koristno zame.

Vsem vam, ki berete to moje razmišljanje, in seveda tudi sebi želim, da bi nam praznovanje Jezusovega  rojstva pomagalo - po zgledu njegove matere Marije - sprejeti Božji načrt za nas.

Marjana Barbarič