"Kdor je iz resnice, posluša moj glas."

(Jn 18,37b)

Ob koncu cerkvenega leta nam bogoslužno branje prinaša odlomke iz Svetega pisma o nespornosti Kristusove kraljevske vloge v našem Stvarstvu. Prerok Danijel je v nočnih videnjih gledal, kako so mu služila vsa ljudstva, narodi in jeziki. Tudi Jezus sam pred Pilatom jasno pove, da je kralj, a da njegovo kraljestvo ni od tega sveta.

Živimo v časih, ki postajajo vedno bolj negotovi. Ljudje se borijo za zemeljska kraljestva in desettisoče, stotisoče ljudi potiskajo v bedo in obup. Želijo (p)ostati kralji na zemlji. A ne zavedajo se, da je vsako zemeljsko kraljestvo minljivo. Zato nam Jezus daje upanje, da bo slednjič o(b)stalo samo njegovo kraljestvo, ki bo kraljestvo pravičnosti in miru. 

Jezusovo kraljevsko naravo smo kristjani prejeli tudi pri krstu. Tako smo vsi poklicani, da po njegovem zgledu, ne z mečem in oblastjo, ampak z miroljubnostjo in služenjem pomagamo ubogim in trpečim.

Kako čudovito, a po drugi strani zelo žalostno je sovpadanje nedelje Kristusa Kralja, Tedna Karitas in aktualnega trpljenja mnogih ljudi zaradi zemeljskih kraljev, ki svojega poslanstva ne vidijo v služenju ampak oblasti, ne v miru ampak v nasilju. In to ne glede na to, da imamo skupnega nebeškega očeta.

Kristjani smo poklicani, da opogumljeni in brez strahu pričujemo za Kristusa in tudi v izpolnjevanju kraljevske službe pomagamo po svojih močeh vsem, ki so v stiskah in težavah, ne glede na to, od kod so. A ob tem ne potlačimo in zanemarimo naše identitete in Kristusa, saj smo tudi zaradi njega takšni, kot smo in s takšnim odnosom do soljudi, kot ga imamo.

Andrej Štesl