»Kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik.«

Mr 10,35

Danes je misijonska nedelja, zato so me takoj nagovorile te Jezusove besede iz Markovega evangelija. Dobro vemo, da je vso zgodovino, danes pa še posebej, ta želja po prvenstvu nekaj zelo človeškega, posvetnega. Tudi Cerkev se temu ne more izogniti, zato so tako pogoste misli papeža Frančiška svojim sobratom in vsem kristjanom o pravi ponižnosti in služenju.

Te želje po prvenstvu pa resnično nikoli niso imeli naši misijonarji: zavedajo se, da odhajajo v revne dežele, da bodo tam pravi Gospodovi strežniki. Vživimo se v njihovo vlogo: pustiš domače udobje, družino, prijatelje in okolje – zaživiš v tujem svetu, vročini, mrazu, skrajni bedi, pomanjkanju vsega. In začneš graditi – na novo sebe, cerkev, šolo, bolnišnico in Cerkev, skupnost kristjanov. Garaš, delaš fizično in učiš kot Gospodov služabnik.

Toda ob tem se dogaja čudež ljubezni in razdajanja: v očeh domačinov postaneš velik, zanje si pogosto vse. To je prava pot kristjana: postanimo veliki v svojem razdajanju in služenju tudi v domači župniji, sodelujmo in bodimo na razpolago, če nas skupnost potrebuje. Vsakemu so dani talenti – ne zakopljimo jih!

Majda