»Eno ti manjka: pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!«

Mr 10, 21

»Kaj naj storim, da bom deležen  večnega življenja?« (Mr 10,17). S temi besedami je učenec, ki je spolnjeval vse božje zapovedi, nagovoril Jezusa. Ta pa mu je namenil »težak« odgovor: »Prodaj,  kar imaš ...« (Mr 10,21). Odgovor je bil tako težak, da ga učenec ni prenesel. Žalosten je odšel, saj je bil preveč navezan na svoje bogastvo.

Mogoče lahko kdo pomisli: »Jaz pa že nisem bogat in nimam takšnih težav ...« Toda Jezus za vsakega od nas ve, kaj so tiste zemeljske stvari, na katere smo navezani in bi jih s težavo prodali, kaj šele »brezplačno« odstopili kakšnemu sosedu, prijatelju ali celo pomoči potrebnemu neznancu. Za (pre)mnoge je to kar denar, za druge kakšen odličen avto ali kvadratni meter parcele, ki meji na soseda, za tretjega napredovanje v ugledno službo … Lahko je dajati drugim od svojega obilja, ampak prodati »vse« je bilo pa še za Jezusove učence preveč.

Čemu pa se bom jaz »danes« odpovedal, kaj sem pa jaz pripravljen »prodati«, da bom brez navezanosti na materialno lažje hodil za Jezusom? Le kaj Jezus od mene pričakuje?

Jezusovi učenci so se spraševali, kdo se more potem sploh rešiti. Še za njih, ki so dobesedno hodili za Jezusom, so bile te besede težke. Naj nas na našem potovanju proti večnosti opogumlja Jezusov odgovor: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče« (Mr 10,27).

Matej