ROŽNI VENEC

Móli v nočeh brez spanca, v prostih dneh okoli svojih polj. Moli v svoji starosti. Molitev je blagoslovljeno delo. Rožni venec je molitev cerkvenega občestva za vsesplošno duhovno rast. Koga ne spodbudi, ko sliši zbrano občestvo moliti v dveh zborih? Kdo si ne želi, ko sreča skupino pobožnih romarjev, ki si z molitvijo rožnega venca krajšajo pot, da bi šel z njimi? Ali niso podobni urejeni armadi, ki koraka, da bi osvojila nebesa. Le marljivo korakajte, pobožni molivci, z duhovnim orožjem molitve, trosite vrtnice na svoja pota in bodite prepričani v zmago. Vsi imamo prasovražnika hudiča in greh, ki ju lahko premagamo le po Jezusu in Mariji. Naše življenje je nenehni boj. Zato so imele matere v prejšnjih časih navado, da so dale otrokom rožni venec v naročje, ko so šle na pot. To dejanje nikoli ni bilo zastonj.

A. M. Slomšek

»Le kako je to mogoče, se sprašujem,

da Slovenci v raju pod Triglavom smo obstali?

Le kako je to mogoče, da nas niso poteptali

Turki vsake barve, vrste,

ki divjali so čez naše njive, gore, reke, hoste?

Nezlomljivi smo Slovenci bili prav zato,

ker smo molili, ker smo v rožnem vencu

Jezusa, njegovo Mater na pomoč klicali;

ker so naše matere, očetje

vsak večer pred Božjo Mártro na kolena pali in tiho molili, vdano nezlomljivo.

Vrvca črnih jagod vsak večer skoz prste je polzela,

nanjo pa ljubezen silna prošnje vroče je vezala:

za otroke, za moža, za ženo, za srečo pri živini in pri delu,

za mir in zdravje in za konec vojne.

Prav na koncu prošnja še za duše v vicah so dodali.

Glej, zato Slovenci v raju pod Triglavom smo obstali.«

iz knjižice: Ivan Likar, Sveti rožni venec

Molitev rožnega venca je

družinski katekizem

za stare in mlade,

je vez edinosti vernih

med seboj in z Bogom.

Franc Sodja