»… ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!«

Mr 8,33

Zgornje Jezusove besede, namenjene apostolu Petru, so kar težke. Oštel ga je in skoraj nagnal, ker ni mislil po Božje.

Saj je Peter človek in logično je, da razmišlja po človeško, kajne? Zakaj ga torej Jezus vabi, in z njim tudi nas, k preobrazbi mišljenja?

Verjetno vemo, kako je misliti samo po človeško: biti vase zagledan, preračunljiv, delati po liniji najmanjšega odpora; pomembno je lastno udobje, lep zunanji videz, dober zaslužek. V želji po dobičku uničujemo stvarstvo, v iskanju ugodja pozabljamo na vrednote, …  Za mnoge reči se prepiramo, ker jih gledamo samo s človeškimi očmi. Če bi jih gledali z Božjimi, bi ugotovili, da so nevredne naših razprtij.

Vsi evangeliji oziroma Jezus sam s svojim učenjem in življenjem pa je ena sama velika lekcija, kako naj mislimo na Božji način. Takrat se ljubezni do sebe pridruži ljubezen do bližnjega. Takšna ljubezen je ustvarjalna. Gradi, kjer sovraštvo ruši; se razdaja, kjer pohlep krade; tolaži, kjer nasilje rani … Na videz umira, v resnici pa živi, ker prinaša življenje.

Helena