»Svoje življenje dam za ovce.“

Na današnjo nedeljo Dobrega pastirja smo se pripravljali z devetdnevnico, ko smo molili in premišljevali o duhovnih poklicih. Hkrati pa praznujemo z našim zavetnikom sv. Jurijem, ki je kot mnogi drugi mučenci verjel, da je življenje lepo in smiselno, če se ga daruje.

Na veliko slikah je Jezus upodobljen kot pastir z ovco okoli vratu. Mogoče se zdi, da te podobe ne spadajo več v naš sodobni svet, saj so takšne pastirje večinoma zamenjali električni, da pa bi bili mi kot ovce – to pa je poniževalno, kajne? Pa vendar smo ovce, ker vneto sledimo medijem, postajamo odvisni od reklam,  jemo tisto, kar nam rečejo, oblačimo se tako, kot narekujejo modne smernice, ker pač tako delajo vsi … Nevede pripadamo »čredi«. Živimo, kot da nimamo svoje volje, želja in svobode.  R. Cantalamessa pravi, da merilo za človeka, ki ga navdihuje Kristusova beseda, ni »Tako delajo vsi«, ampak »Tako je dobro delati.«

Jezus nam pomaga, da se osvobodimo strahu, se prepustimo njegovi brezmejni ljubezni in postanemo bolj močni, samozavestni in se ne pustimo vplivati  manipulaciji takšnih in drugačnih medijev. Pomaga nam, da postajamo boljši, bolj odprti za druge ljudi, da se zavedamo, da nam v bistvu nič ne manjka, če imamo takšnega Pastirja. 

Valerija