Prejšnjo in današnjo nedeljo smo pri maši prisluhnili odlomku, ki govori o tem, da se je Jezus po vstajenju od mrtvih prikazal svojim učencem (Janezov in Lukov evangelij).

Za učence je bilo zelo pomembno,  da je njihov Mesija osebno stopil mednje, se z njimi pogovarjal, jih tolažil, z njimi jedel. Še več: vzpodbudil jih je,  naj ga potipljejo, saj je videl, kako so preplašeni in v dvomih. Razumel je njihovo stisko in negotovost, njihovo izgubljenost v popolnoma novi situaciji, v kateri ni bilo več njihovega Učitelja.

Tudi ljudje današnjega časa smo pogosto »preplašeni« in se nam »v srcu oglašajo dvomi«. Mnogo je razlogov za naš strah in dvom, saj se nam velikokrat zdi, da se prav na vseh področjih podirajo temelji, na katerih smo gradili svoja pričakovanja. (Najbrž ni potrebno posebej naštevati teh področij.) Seveda vem, da je najbolje, če človek ničesar ne pričakuje, saj potem ni razočaran. Pa vendar: smo samo ljudje – s srcem, s spomini, s čustvi, … In Jezus je to razumel, zato je osebno stopil do svojih preplašenih učencev ter jim s svojo bližino prinesel mir in novo upanje. V tem približevanju preprostim ljudem ga danes zelo lepo posnema naš papež Frančišek. Bogu hvala zanj!! Prosim Boga, da bi bil takšen tudi naš novi škof.

Marjana