»Mir vam bodi.«

  Jn 20,9

"Mir vam bodi" so Jezusove besede, namenjene prestrašenim učencem, ki so se zaradi strahu pred Judi skrivali za trdno zaklenjenimi vrati. Jezus ve za njihovo negotovost in strah ter jim s svojim obiskom in besedami vlije gotovost in pogum.

Nas je strah prihodnosti: brezposelnosti, starosti, smrti? Se bojimo vojn, ki divjajo ne tako daleč vstran? Nas je strah epidemije ošpic, ebole, bolezni raka, ...? Prosímo Jezusa, naj nas pomiri ter utrjuje našo vero, da je vedno z nami. Iz njega izhaja mir, ki izniči vsak strah.

Ampak včasih smo kot Tomaž iz današnjega evangelija. Dvomimo, potrebujemo dokaze. "Ne bom veroval, dokler ...," ponavljamo za njim in postajamo sodobni Tomaži. Kako pa je bilo takrat, v Jezusovem času?

Tomaž se je srečal z Jezusom in se prepričal o njegovem vstajenju, ko je bil skupaj z drugimi apostoli. Znotraj prve krščanske skupnosti sta se dvom in nevera spremenila v globoko vero, ki se je izrazila v besedah "Moj Gospod in moj Bog".

Kristjan spada v skupnost in skupnost mu je potrebna. Vera te prve skupnosti ni bila teoretična ampak zelo stvarna in dejavna. Vera se mora na zunaj izražati v dejavni ljubezni. Vera ni govorjenje, vera je življenje!                               

Helena