»…in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.«

Jn  2, 25

Današnja vrstica iz Biblije nas spomni na to, kako dobro nas pozna Jezus, kako dobro ve, kaj je »v človeku«. Pozna nas bolje, kot mi poznamo sebe. Ali se zato kdaj vprašamo, kaj vse je v nas, kakšen je naš pravi jaz? Se kdaj zazremo vase? Sploh upamo pogledati vase?

Jezus je zelo dobro poznal Jude, ki so prišli med praznikom pashe v Jeruzalem in so mu sledili »zaradi znamenj, ki jih je delal« (Jn 2,23), on pa »se jim ni zaupal, ker je vse poznal« (Jn 2,24). Vedel je, da so »hudobni in prešuštni rod« (Mt 12,39), da imajo zakrknjeno srce.

Jezus tudi danes dobro pozna ljudi vseh starosti, poklicev, pozna revne, bogate, verne, neverne,… Nikar se ne slepimo z razmišljanjem: samo jaz vem, kaj mislim, čutim. Gospod zelo dobro ve, kaj je v našem srcu, v naši duši. Ve, da »od znotraj, iz človekovega srca prihajajo hudobne misli,…« (Mr 7,21)

 Zase lahko rečem, da drugim kažem zunanjost – »fasado«, ki je v glavnem urejena in čista. Kakšna pa je moja notranjost? Včasih se kar malo zgrozim, ko se zavem, da Bog res pozna vse moje – tudi najbolj skrite – misli, želje, načrte.

 Zavedajmo se torej, da On res ve, kaj je v nas. Pred našim največjim praznikom, veliko nočjo, »očistimo« svoje srce. Apostol Peter nas v svojem Prvem pismu poziva, da naj bomo v vsem ravnanju sveti, kakor je svet tisti, ki nas je poklical.

Jelka Kotnik Rudolf