Danes, na nedeljo Jezusovega krsta, je prav, da se najprej zahvalimo za svoj krst – Bogu in svojim staršem oziroma tistim, ki so zaslužni za naš krst. Vprašanje je, kako bi potekalo naše življenje brez tega zakramenta, ki je v nas zasejal seme Svetega Duha.

V današnjem evangeliju smo  slišali o Jezusovem krstu, v prvem  berilu pa nas Bog po preroku Izaiju vabi k sebi: »Pridite k meni, poslušajte in živela bo vaša duša.« Zagotovo nam zakrament svetega krsta pripomore k temu, da Boga lažje slišimo – pa čeprav se zdi, da dandanes mnogi krščeni sploh ne vedo, da Bog obstaja. In zato se niti ne trudijo, da bi ga slišali ter zaznali njegovo bližino. A prepričana sem, da Božje seme, ki je bilo zasejano ob krstu, ni brez pomena, četudi še nekje globoko v srcu čaka na čas, ko bo lahko vzklilo. In ko bo to seme vzklilo, takrat »bo živela naša duša«.

Na koncu pa še beseda tistim ki menijo, da Cerkev dojenčkom vsiljuje krst: tudi šolo »vsiljujemo« otrokom pa zdravo hrano pa gibanje na svežem zraku pa … Vse to jim »vsiljujemo«, ker jim želimo dobro.

Marjana