Lk 1,47–50.53–54 in Jn 1,6–8.19–28

KRISTUS ŠE VEDNO POTREBUJE PRIČEVALCE

Janez Krstnik je »prišel zaradi pričevanja, da bi pričeval o luči« (Jn 1,7). Za Kristusa je pričeval s spokornim življenjem in s skromnostjo, saj pravi v  evangeliju: »Jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen na sandali!« (Jn 1,27) in trdi, da on samo pripravlja pot večjemu od sebe.

Sedaj smo mi na vrsti, da pričujemo. Za številne današnje ljudi je Kristus meglena in oddaljena osebnost, zato potrebuje pričevalcev, ljudi, ki bodo živeli po njegovem nauku. Samo po pričevalcih bo mogoče prepoznati Kristusov obraz. Besede današnjega evangelija imajo prav: »Med vami stoji on, ki ga ne poznate« (Jn 1,26). Kristus še vedno potrebuje pričevalcev, ki ga bodo naredili razpoznavnega drugim ljudem.

Janez Krstnik je ljudem naročal: »Zravnajte Gospodovo pot« (Jn 1,23). Res je, da Bog prihaja k nam, a se mu moramo tudi mi bližati, sicer se naše poti nikoli ne bodo srečale. Vedno moramo negovati pot, ki vodi do Gospoda. Če po poti nihče ne hodi, se zaraste in težko se bo kdo odločil zanjo. Če dolgo nihče ne hodi, se ob njej naseli strupenjad in bali se bomo iti po njej. Naša pot do Boga vodi tudi po molitvi, zakramentih in dobrih delih. Če je ne ubiramo, se zaraste in ob njej se naselijo nevarne divje živali. Težko se bomo zopet odpravili po njej.

Adventni čas je nova priložnost, da to pot očistimo in obnovimo. In kako je molitev povezana s pričevanjem? Kdor ne moli, ne more pričevati. Stik z Bogom v molitvi, maši in zakramentih nas mora voditi v to, da bomo z življenjem pričevali za Kristusa. Ponižno molimo, da bi zmogli pričevati za Kristusa.

Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem