»… pripravite pot Gospodu, zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu.«

Iz 40, 3

Smo v adventnem času, ki za nas, kristjane, pomeni čas veselega pričakovanja rojstva našega Odrešenika Jezusa Kristusa. Odlomki iz Svetega pisma, ki smo jih danes poslušali med mašo, nam govorijo o tem, da se naj pripravimo na njegov prihod.

Starozavezni prerok Izaija in tudi  evangelist Marko nam naročata, naj »pripravimo pot Gospodu«. Kaj pravzaprav to pomeni? Prav gotovo nista imela v mislih konkretne poti oziroma ceste, ki jo naj zravnamo, temveč gre za metaforo, ki govori o »notranji poti«, o duhovni drži. To je »pot«, po kateri bo Jezus lahko vstopil v moje/tvoje srce.

In kako lahko pripravim Jezusu pot do svojega srca? Načinov je zagotovo več; vsak zase najbolje ve, kje, kako in kdaj najbolj začuti Božjo bližino. Udeležba pri maši, spoved, različne oblike molitve, branje Svetega pisma, pomoč sočloveku, udeležba v različnih skupinah, kjer poglabljam svojo vero, …

Vse to (in še kaj drugega) so načini za  odpiranje srca, da lahko vanj vstopi Jezus. Naj bo naš adventni čas čimbolj zaznamovan z bližino Boga in sočloveka!                           

  Marjana