»Pazite, čujte in molite! Zakaj ne veste, kdaj pride čas«

Mr 13,33

Spet je leto naokoli in kar ne morem verjeti, da je tukaj že adventni čas – čas pričakovanja. Danes prižigamo prvo svečko na adventnem venčku in počasi, vse tja do božiča, bomo ob prižiganju svečk opazovali, kako se venček odeva v svetlobo. Pa naše srce? Kaj vse se je nabralo v njem? Bomo upali vse to, kar smo morda skrili po kotičkih našega srca, potegniti na svetlo? Čas adventa je tudi čas spreobrnjenja, čas, ko pogledamo globlje v naše srce in ko opravimo tudi dobro sveto spoved.

Vzemimo si čas, dovolimo Gospodu Jezusu, da vstopi. Kajti On je luč, edina prava in zagotovo tista Luč, ki nas nikoli ne pušča prazne ali v temi. Tisoč lučk na ulicah, vse hrupno praznovanje, pretirano tekanje po trgovinah, vse to lahko človeka pušča praznega in namesto praznovanja, lahko ostane le še kruta praznina.

Ne dovolimo, da bi naši prazniki ostajali prazni. Pripravimo se nanje z dobroto srca, naj se majhen Jezus rodi tudi v naših drobnih srcih. In končno, pripravljajmo se sproti, ljubimo ljudi ob sebi, bodimo dobri, radi pomagajmo drug drugemu …, kajti, Jezus nas opozarja: »Pazite, čujte in molite! Zakaj ne veste, kdaj pride čas«.

Marinka