Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?

Mt 20,15

Pogosto se sprašujem, zakaj so ljudje hudobni – preračunljivi, lažnivi, hinavski ...

torej takšni, da ni mogoč noben dvom o njihovem namenu, ki pa nikakor ni pozitiven. Dokler si optimist, iščeš izgovore, razlage, opravičila, da so njihova dejanja pač samo posledica nekih travm v otroštvu. A to življenjsko obdobje je mimo, kar je bilo, je bilo, vsak dan znova imamo možnost in priložnost odločati se za dobro in ne delati hudo. Ne pa capljati na mestu v lastni mizeriji in širiti prav takšna občutja v svojo okolico. Le s kakšnimi pravljicami si napolnimo svoj um, da nam takšno početje postane najprej sprejemljivo, potem celo normalno.

Ena se ponuja kar sama po sebi: »Meni je najbolj hudo na svetu, dogajajo se mi same slabe stvari, vsem drugim je lepše, vsi imajo vse, vse si lahko privoščijo: kupijo, potujejo, imajo družine, prijatelje ...« In zakaj bi bil osamljen v takšnem razpoloženju, to sploh ni zabavno. Dajmo se malo posvetiti temu, kako še drugim zagreniti življenje. Včasih je potrebno tudi nemalo inovativnosti, a človeški genij to zmore, če je le pravi povod, spodbuda ali namen! Pa sedaj pomislimo, koliko dobrega bi v tem času s to prav raziskovalno žilico lahko ustvarili ...

Če tega ne moremo prenesti v vsakdanje življenje, potem pa se vsaj držimo tistega, kar pravi današnji evangelij: »Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! ... Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober? Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji.« Če malo parafraziram: vzemi le tisto, kar je tvoje, brigaj se zase, če tega ne zmoreš, potem pojdi, se umakni. In ne delaj hudobije iz dobrote nekoga. Predvsem pa išči Gospoda, v tem je rešitev.

Julijana