»Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v katerikoli prošnji, ju bo uslišal moj Oče,  ki je v nebesih.«

(Mt 18, 19)

Veliko let se mi je zdelo, kot da gredo nekatere moje prošnje v molitvi skorajda »v prazno«. Tega, kar sem prosila, nisem dobila. Spraševala sem se, kako naj razumem Jezusove besede, da usliši naše prošnje, če le imamo dovolj vere vanj. Vztrajala sem v molitvi in v enem od najtežjih trenutkov mojega življenja mi je Bog vendarle »prišel naproti«. Uslišal je moje prošnje. Ne tako, kot sem si vsa leta želela, ampak drugače –mnogo boljše. Šele sedaj vidim, kako narobe bi bilo, če bi mi Bog  v življenju vedno dal to, kar sem ga prosila. Zdaj razumem, da Bog res vidi dlje kot mi - da ve boljše kot mi, kaj je dobro za nas, ter z veliko skrbnostjo in ljubeznijo spremlja vsak naš korak.     

Torej zaupajmo, da Bog vedno usliši naše molitve, vendar na način, kot je za duhovno rast in zveličanje nas in naših bližnjih najboljše. V življenju pridejo trenutki, ko se nam križ zdi pretežak, ampak pri Bogu si lahko vedno izprosimo dovolj milosti, da vzdržimo, če se le predano izročimo v Njegove roke.                                                              

Simona