Če že hoče Božja volja, je pač bolje, da trpite zaradi dobrih kakor zaradi zlih del.

Pt 3,15–18

Prebrane vrstice iz Petrovega prvega pisma so mi danes mogočno odzvanjale v srcu.

Vedno, ko pišem uvod za Zvon, poskušam biti iskrena do sebe in do tistih, ki bodo morda te vrstice brali. Včasih se zdi, da sem preveč osebna, a se na ta način s pomočjo Jezusa osvobajam trenutkov stiske in žalosti.

Nekoč sem živela brez vere, a po svojih merilih bogato in polno življenje. Rada sem imela ljudi in prepričana sem bila, da vsakomur, ki mu izkazujem ljubezen, dobroto ali vsaj malo sočutja, zanetim iskrico upanja.

Ko sem dežurala na »Samarijanu«, telefonu za ljudi v stiski, sem čutila, da postajam bogatejša, da prejemam več, kot dajem. Za vse to res ne potrebujem pomoči »od zgoraj«, sem takrat razmišljala.

Po spletu »naključij«, srečanj z ljudmi, za katere sem danes prepričana, da jih je poslal Jezus, sem se vrnila v Očetovo hišo.

Brez zadržkov danes vsakomur povem, da sem kristjanka, da je Jezus moj dobri prijatelj in da mi vera pomaga živeti tudi takrat, ko je hudo.

Hvala ti, Gospod, za brate in sestre, ki si mi jih dal na življenjsko pot. Naj se med seboj vzpodbujamo v veri, upanju, ljubezni in usmiljenju.

Dragica