Čeprav je bil namreč v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom

Flp 2,6-11

Na cvetno nedeljo, ki jo praznujemo danes, prehajamo v sklepno obdobje postnega časa. Postni čas je že od nekdaj veljal za posebno obdobje, ki ga povezujemo s 40 dnevnim obdobjem pred veliko nočjo. Sodobni življenjski slog in osredotočenost ljudi na vsakdanje aktivnosti, ki so iz dneva v dan praktično enake, nas postopoma oddaljujejo od dinamike letnih časov in dogodkov, ki jih obhajamo v cerkvenem letu, tudi od postnega časa. Kljub temu pa je v zavesti ljudi še vedno prisoten spomin na obhajanje cvetne nedelje, ko se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem tik pred njegovo obsodbo in smrtjo na križu.

Apostol Pavel v pismu Filipljanom opisuje Jezusovo veličino, ki je ravno v tem, da se je ponižal kljub temu, da je bil Božji sin. Slovesno so ga pozdravljali, ko je prihajal v Jeruzalem, kmalu zatem so ga bičali, poniževali in križali. Jezus je s svojim zgledom ponižnosti močno vplival na veliko ljudi, ki so ravno zaradi tega, ker so svoje poslanstvo na Zemlji videli v služenju, postali veliki. Lahko bi rekli, da človek v ponižnosti in v majhnosti postane v Božjih očeh in očeh soljudi velik. Človek doseže najvišjo stopnjo svoje izpopolnitve, ko dojame, da je največ, kar lahko stori na tem svetu, njegov prispevek k družbeni blaginji, odgovornosti in solidarnosti. Ko pomaga tistim, ki so zaradi mogočnih in oblastnih zatirani, brez pravic in človeškega dostojanstva.  

Velikokrat govorimo, kaj bi morala narediti država, premalo pa, kaj lahko naredim jaz. Še vedno smo v postnem času, ki nam lahko pomaga, da se o tem vprašamo in najprej sami naredimo prvi korak k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju, korak bližje naši zavezanosti za razumevanje in slogo med ljudmi. Pri tem ne čakajmo na druge, ampak bodimo sami prvi zgled.

Andrej Štesl