»Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!«

(Lk 1, 28)

Danes mi misel odhaja k Mariji in mi budi globoko hvaležnost Bogu za našo nebeško Mater. V vsem, kar ji je bilo podarjenega, je toliko skrivnosti, da za to potrebujemo resnično globoko vero in zaupanje v Božjo vsemogočnost. Tako je tudi ob današnjem prazniku brezmadežnega spočetja, ob angelovem oznanjenju, da bo postala Božja mati, pa ob njenem vnebovzetju. Življenje nas mora pripeljati do tega, da se vedno bolj odpiramo tem skrivnostim.

Božja milost, ki nam odpira globine Duha in nam razkriva Jezusovo dobroto, gotovo spremeni naše življenje, če smo pripravljeni pogledati vase, v Božjo besedo, se poglobiti v molitev. Potem se počasi začnemo vedno bolj zavedati, da tudi nam govori Bog, kakor je Mariji govoril po angelu: »Pozdravljen(a), obdarjen(a) z milostjo, Gospod je s teboj!« Vsak od nas je obdarjen z milostjo, vsakega spremlja Gospod. Ali ne spregovori tak angelski glasek vsaki mladi ženi, ko se zave, da bo postala mamica …

Dojeti skrivnosti življenja pa gotovo pomeni sprejeti tudi vso neizbežno tragiko in žalost.  Mariji ni bilo prav nič prizaneseno, toda v svoji globoki veri je sprejemala vse. Tudi nam je veliko lažje, ko nam uspe po preživeti žalosti sprejeti resničnost življenja in iskati tiste svetle lučke, ki nam vedno pokažejo novo pot. Zdaj je zagorela že druga lučka na adventnem venčku! Kako lepa simbolika za to, da se tudi v našem adventu (pa naj bo to kadarkoli med letom) vedno prižigajo nove lučke, samo spregledati jih ne smemo.

Majda