»Še mnogo vam imam povedati, a zdaj bi še ne mogli nositi.«

Jn 16,12

Evangelist Janez vedno postreže z odlomki, ki niso samo drugačni, globlji, morda bolj zahtevni, ampak so tudi bolj filozofske narave, ali pa vsaj prej prebudijo filozofsko žilico v človeku. Torej tisto nekaj, kar nas žene k temu, da si želimo biti modri, si za modrost prizadevati, k njej težiti in tako ravnati.

Če smo filozofski še naprej, se moramo najbrž vprašati, kaj modrost sploh je oziroma, za koga lahko rečemo, da je moder? In če izhajamo iz današnjega evangelija, potem bi to najbrž bil tisti, ki bi se ustavil ob besedni zvezi »popolna resnica«! A kaj takega sploh obstaja? Če pa ima vedno vsak svojo različico »zgodbe«; katera je potem prava? Moja, tvoja ali vaša?! Podobna vprašanja bi si lahko postavili pri PRAV. Kaj je prav v nekem danem trenutku, situaciji? Ali je mogoče govoriti o nekem absolutnem PRAV, univerzalnem PRAV, ki bi ustrezal vsem, s katerim bi se vsi strinjali? V naših človeških očeh, in še posebej v naši družbi, vse kaže, da kaj takega ni mogoče. Vse bolj se približujemo popolnemu relativizmu oz. predsokratskim sofističnim naziranjem, ki so zagovarjala dejstvo, da je merilo vseh stvari človek (»Merilo vse stvari je človek; bivajočih, kako so, in nebivajočih, kako niso«). To misel izpred približno 2500 let smo samo še mojstrsko stopnjevali: danes je dovoljeno vse, prav je vse, narobe nič, tudi sankcionira se bore malo … V tem ni prav nič filozofskega več, nič teološkega, tudi nič presežnega. Če je vse sprejemljivo, potem se s tem sploh ni več treba ukvarjati, se spraševati, tehtati, presojati, se odločati ali razmišljati …

In s tem našega poslanstva prav gotovo ne izpolnjujemo več. Gotovo grešimo, če ne uporabljamo darov, ki so nam bili podeljeni. Gotovo ne delamo prav, če ne mislimo, če ne razmišljamo, če ne vzpostavljamo kritične distance do stvari, ki se dogajajo nam ali širše v družbi. Saj smo vendar ljudje in to je ena naših temeljnih značilnosti: misliti. Ko pa razum ni dovolj, je na nas, da se obrnemo na Svetega Duha, ki nas lahko preko filozofskega popelje k Popolnemu, presežnemu, osvobajajočemu, odrešenjskemu in zveličavnemu, torej k vsemu tistemu, česar zdaj še ne razumemo in ne moremo nositi.

Julijana