»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.«

Jn 13,35

Nekoč je nekdo rekel, da bi naj kristjani svoje življenje živeli tako, da tudi če bi izginila s planeta vsa Sveta pisma, bi iz njihovih življenj lahko razbrali, kaj je pisalo v njih. Najbrž se kar zgrozimo ob misli, kako pa mi včasih reagiramo na kaj, kar nam ne ustreza ali nas ogroža. Kako se ozremo na človeka, kako ga pozdravimo, kakšen odnos vzpostavimo do revščine, kakšen do tistih, ki v našem okolju očitno izstopajo? Si upam pomisliti, da je na meni nekaj drugače, čeprav vem, da vsem ne morem ustrezati …

Božja Beseda nam vse od velike noči pripoveduje o skrivnostih, ki jih je Jezus polagal v srca učencev, da bi mogli žuboreti od te ljubezni, tudi tedaj, ko ne bo posebnega razloga za veselje in bo na poti preizkušnja. Da smo po ljubezni prepoznavni v svetu, je zagotovo najvišji ideal. A za njegovo uresničenje je včasih lahko že dovolj, da sprejmemo toplino sonca, nenadnost dežja, pomoč na vrtu, sprehod s prijateljem ali obisk starejšega človeka … V vsakem iskrenem dejanju sem bolj in bolj podoba ljubljenega Jezusovega učenca, povabljena, da to ljubezen pretakam naprej.

Katja